torek, 24. januar 2012

Rozi's back backen!!!

Moj blogerski molk je minil. Nadzorna plošča pravi, da sem zadnje vrstice zapisala 5. decembra pokojnega leta 2011. Jaz se tega ne spomnim, tako kot se pred dvema minutama nisem spomnila svojega gesla :S

In ja sem nazaj. Vmes sem pridno pridno pekla. Samo tipkovnica me ni mikala.

Ker je še vedno januar, moram nekaj napisati o letu, ki je minilo. Kar lahko rečem je, da je ena izmed treh najboljših odločitev preteklega leta vpis na slaščičarsko šolo.
Sem kar malo živčna vsakič, ko sem tam. V domači kuhinji je namreč vse preprosto. Pečem že preteklih 14 let. Mislim, da dokaj solidno. Zafrknem redko.
In potem sem prišla v profesionalno kuhinjo.
Tam ni mikserjev, tam je na vsakem pultu vsaj Kitchenaid.
Peki papir sicer uporabljamo, še pogosteje pa imamo "posebne papirje" na katerih lahko pečeš vsaj 1000x. Nasvet: namesto paki papirja lahko v MK-ju ali DZS-ju kupite havana papir - je cenejši :)
Pladnji imajo luknjice. Modeli za torte nimajo dna.
Vse stvari so v belih kanticah. - Kar ni dober občutek, se počutim kot ena fitnes bejba :)
Doma tehtnice ne uporabljam, tu pa rumenjake in beljake tehtamo.
Pečemo v pečici, ki stane toliko kot en konkreten avto.
In vse pečemo v enormnih količinah.

Ampak je zakon! "Tršice" so super razgledane zagnane gospe, ki posel obvladajo, tajnica ima daleč najboljši spomin, sošolke so pa vsaka po svoje ultra zanimive . . . vidim pa že sedaj kaj vse me čaka, ko se bom lotila lastne slaščičarne . . . in ja mnogo kompromisov bom morala sklenit . . . baje odraščam.




Sladko je tole odraščanje :D

Ni komentarjev:

Objavite komentar