Pečene testenine.

Pri nas vsak dan fino jemo. 

No, mogoče zadnji čas že kar pretiravam, ker dopoldne razmišljam in se pogovarjam večinoma o tem kaj bomo kuhali, popoldne pa govorim-o o tem, kako smo dobro skuhali. Ja, skoraj vsak dan. 

Za danes sem prilagodila recept iz knjige Italian cooking in sicer....

Zmešala sem:

domačo paradižnikovo omako z zelenjavo (alternativa je kakršna koli paradižnikova omaka)

tuno

inčune s kaprami (2 komada, sta ravno prav zasolila)

baziliko

poper

in vmešala med kuhane makarone. 

Pekač sem namazala z maslom in potresla z droptinami. Naložila sem eno plast, potresla z mešanico naribanega parmezana, dimljenega sira, rikote, dala drugo plast makaronov in spet potresla s siri ter dodala še malo mocarele. 

20 minut v pečici na 180 stopinj. 

Bila je porcija, da bi se najedli trije, pa sva jo zmazala dva. 

Se nama že pozna.

Fotografije so takšne kot so. Ker uporabljam kamero za fotografiranje. Vem, da je boljša možnost fotoaparat za snemanje ampak trenutno si ne lastim drugega aparata kot kamero. S katero pa bolj malo snemam. Kaj čmo.

Kaj delam.

Spim in jem. To najraje pocnem. 

Tunin namaz s kalcki. Zmaga. Na maminem domacem kruhu, itak.

In moja tipkovnica se cudno obnasa.

Za silikon!

Nisem vedla, da mi je všeč, dokler ga včeraj nisem probala. 

In odtlej vse zasluge dobri jogurtovi piti pripisujem njemu!

Sj na prvi pogled ni nč posebnga (razn, da stoji pokonc, tud če je prazn)

Za njegov prvič se je spoznal z jogurtovo pito,

ki je super stvar za porabo pretečenih jogurtov, ki jih noben noče pojest.

Sestavine za testo:

naribana limonina lupina
ščepec soli
1 vrečka pecilnega praška
25 dag gladke moke
10 dag sladkorja
4 jajčni rumenjaki
15 dag margarine za peko

in za kremo:

15 dag sladkorja
1 vrečka vanilijevega sladkorja
5 jedilnih žlic moke

0,5  lončka kisle smetane3

lončke navadnega jogurta
4 jajčni beljaki 

Zmešamo najprej sestavine za testo - moko, sol, pecilni prašek, na koščke nadrobljeno margarino.

Dodamo še rumenjake, sladkor in naribano lupinco in iz tega zgnetemo testo.

Malo več kot pol ga damo počivat za 30 minut v hladilnik, ostalo pa v zmrzovalnik.

Vmes naredimo kremo, kjer pa tudi ni nobene posebne umetnosti.

Zmešamo najprej smetano, jogurt, dodamo sladkor in moko

in na koncu še primešamo stepen sneg iz beljakov.

Potem pride na vrsto Silikon (in ja, vem, da nism prva, ki sm ga pogruntala)

Njegovo dno (ki ga ni treba mazat z ničimer) pokrijemo s testom iz hladilnika.

Na testo nato zlijemo kremo (v katero sem sama nalomila še koščke čokolade + jo nekaj naribala po vrhu),

čisto na vrhu dodamo še naribano testo iz zmrzovalnika.

Potem pa damo v pečico za približno 35 minut na 180 ºC.

Ven pa pride to

Palec gor za silikon!

Zajtrk v posteljo.

Bravo, T!
In potem spim kot Kraljična na... droptini.

Čokoladni pudnik s figami.

Potrebščine:

0,5 litra mleka (po želji: kravje, sojino, ovseno, riževo..)

6 žlic gustina (koruznega škroba)

6 žlic kakava v prahu

2-3 žlice rjavega sladkorja

suhe fige (količinsko po želji)

strok vanilije / vanilijev sladkor

javorjev sirup

šilce ruma

Zmešam gustin, kakav v prahu in rjav sladkor z malo mleka, dodam malo vanilije in vmešam javorjev sirup in rum. Mleko pristavim, preden zavre dodam na koščke narezane suhe fige. Maso vlijem v vrelo mleko in mešam dokler se ne zgosti.

Zelo dober domač pudnik, za katerega mi je recept izdala Saša.

Hvala!

Eno kosilo.

Brokolijeva juha in ameriške palačinke (z ameriškimi borovnicami).

Ko bom imela svojo kuhinjo, bom več kuhala!

Kmalu!

MALO LEPEGA

Ko sem na obisku in vklopim vse čute . . .

Sezona kislih kumaric.

Rozi je leteča, Joži sploh ne vem kje in kako je, Stanka delam, šivam, vlagam, lan pobiram, okrog hodim in doma pomagam.

Kumarice so že mimo ampak kaže, da tisti del sezone, ko so Gajstne povsod drugje kot tukaj, še traja.

Kmalu!

»Preprost kremast nektarinin kobler«

Nekaj res simpl, okusno, poletno osvežilno in sladko. Cobbler (oz. jaz sem kar poslovenila, se mi zdi kobler tak fini podgurski izraz :D) je posebna sladica, narejena iz sadja in pikantnega nadeva ter pokrita s testom ali biskvitom. Za razliko od pite nima »dna«. Njegovi začetki segajo v čas nastanka kolonij Velike Britanije, kjer so imperialci zaradi pomanjkanja sestavin, namesto tipičnega pudinga, pripravljali iz sadja in testa to preprosto sladico. Ena od različic tega posladka je pri nas bolj znani potresenec.

No jaz sem na Joy-inem blogu naletela na naslednji recept, ki sem ga rahlo prikrojila svojim zalogam v shrambi (nisem uporabila muškatnega oreška, sem pa dodala vanilijo):

Sestavine:

50 gramov masla

1 jogurtov lonček navadnega sladkorja

1 jogurtov lonček moke

1 pecilni prašek

½ čajne žličke cimeta

ščepec zmletih klinčkov

semena stroka vanilije/žlica vanilijeve esence ipd.

¾ jogurtovega lončka mleka

3 - 4 neolupljene in na krhlje narezane nektarine

¼ jogurtovega lončka rjavega sladkorja

vanilijev sladoled ali sladka stepena smetana

Priprava:

Maslo segrevajte toliko, da se stopi in rahlo zarumeni. Pazljivo, da ga ne prismodite!

V posodi zmešajte navadni sladkor, moko, pecilni prašek in začimbe, prilijte še mleko, da dobite gladko tekočo zmes.

V manjši pravokotni pekač (nikar ne poizkušajte narediti pite, Joy pravi da okrogli pekač »no go« in jaz Joy verjamem) najprej vlijete maslo, da pokrije dno. Nato zlijete tekočo zmes. Pozor, da ne mešate masla in zmesi med seboj. Maslo mora ostati na robu. Nato po testu enakomerno razporedite krhlje nektarine. Zopet pozor, da ne zmešate skupaj masla in testa! Vse skupaj poškropite z rjavim sladkorjem in pecite 40 – 45 min pri 180 °C. Zanimivo je kako samo testo vpije maslo, ki je bilo poprej na robu.

Postrezite še toplo, skupaj s sladoledom ali stepeno smetano. Poleg se prileže še kakšen kozarček chardoney-čka*

P. S. zgornjo sliko sem ukradla z Joy-inega bloga, ker sem svoj končni izdelek pozabila poslikat, je pa izgledal zelo podobno :)

Deset stvari za katere sem hvaležna:

1. Za 2 čudoviti leti v sobici 243, v Štulah 23 z Joži in Stanko in za najbolj razmetano posteljo . . . vedno smo lahko bile in smo še prepričane, da bo vsaka zmešnjava dobrodošla :)

2. Za Mamo Mimi – zaradi nje vem, zakaj sem čudaška samodestruktivna upornica, vedno nekoliko »misinterpritated«, z lepimi lasmi in veseljem do mesenja kruha :)

3. Za koline – besede so odveč!

4. Za Silence – najboljša droga že od l. 2005

http://www.youtube.com/watch?v=v6oM_1GbQUs

5. Za Malevicha: ker stvari so črne in bele, ker si ali pa te ni!!!

6. Za Kinder jajčke ali najenostavnejši način kako nekoga razveseliti.

7. Za rožice in vse kar raste in diši :)

8. Za vse moje najdražje pri katerih mi ni potrebno paziti na besede, se cenzurirati in opravičevati. Ker vem, da se ne boste nikoli umaknili, zbežali, ampak boste tam. Kar boste rekli, boste naredili in ne boste nalagali z diplomatskim sranjem.

In obratno!

In ker ste tisti neverjetni mladeniči in mlade dame, ob katerih preprosto rastem in se zdim sama sebi boljša in neverjetna vsakič, ko sem lahko z vami. Piti z vami kavo/pivo/gin/borovničke, opravljati, odnašati smeti, pobirati krompir, obedovati, plesati jelenji ples, jokati, dajati perverzne opazke, . . . je privilegij.

Rada vas imam*

9. Za PMS: neverjetno je, koliko lahko nekatere stvari v tem viceobdobju čutiš še močneje in kako lahko iz najprijaznejšega in ljubečega dekleta narediš najbolj subtilno prasico. Svojevrsten fenomen, ki se mu čudim vedno znova in znova in je na svoj grotesken način celo zabaven :)

10. Za okusne grižljaje vsepovsod.

Baileys ali kako zamuditi vlak

Našla sem en super fino enostaven recept za sladoled.
Vsebuje tudi Baileys.
Seveda sem ga naredila!


Z vilicami zmečkamo eno srednje veliko banano, da nastane kašica. Nad vodno paro raztopimo v kozici 6 žlic mleka in 60 g temne čokolade. Vse skupaj zmešamo, dodamo 6 žlic Bailysa in eno žlico ruma. Dobro premešamo, lahko uporabimo tudi palični mešalnik.
Zamrzujemo v zaprti plastični ali kovinski posodi v zamrzovalniku vsaj 4 ure. Jaz sem vmes še parkrat premešala, da se mi ne bi naredila tista zoprna ledena skorja. In mmmmm . . .


In ker so se v moji bližini ravno znašli mleko, Baileys in ledene kocke . . . žal nisem imela sladkega greha (note to myself), sem si napravila še eno mleko za odrasle . . . v tej vročini prija zelo :) zato sem si naredila še enega - toliko, da sem dokončala mleko.

Nisem čisto prepričana, kaj je bilo krivo . . . preveč starih delov Harry-ja Potter-ja (jp jz to gledam in berem - poleg Baletnih copatkov in Petih prijateljev moja največkrat "repeat izposojena knjiga" v knjižnici) ali Baileys ali pa morda kombinacija obojega. Ne vem in se ne spomnim. Dejstvo je, da danes zvečer nisem prišla domov, ampak sem med čakanjem na tale mljask sladoled zaspala in se ne vedoč zase zbudila na postelji ob 21.45, vlak pa je na svojo pot proti Novemu mestu odrinil že ob 20.55.
Oprosti Stanka!!!

Straške gospe

Nekaj utrinkov, kako izgleda če se gajstne gospe iz Straže pripravijo na žegnaje
. . .
ne zamudit likofa!

"Moj prvič" bom vrgla torto stran :(

Začelo se je obetavno! Že dva tedna nazaj sem našla tale prekrasen video za torto iz rdeče pese.
In rekla sem si: Jutri gremo Gajstne na pot. Tole bi bila čudovita torta za na pot!
Sem jo pričela delat . . . okus same mase me ni razočaral, lepo je dišala, pa še čudovite škrlatne barve je bila . . .


Sem jo spekla, je bila taka svetleča, pa tako dobro strukturo je imela, da bi jo kar skozi malo šlatala . . . blazinice na prstih so rekle - všeč nam je :)

Takole je izgledala ob grmiču na mojem balkonu - ni švoh!


Amapk vseskozi me je nekaj morilo, da jo moram načet, da probam, če sploh je dovolj dobra za na pot!
Sem si odrezala en kos. Sem ga posipala s sladkorjem v prahu. Naredila grižljaj. Nekaj mi sploh ni bilo všeč. Sem naredila dva grižljaja. In nič več . . . preprosto ogabno. Ne znam opisat okusa - tam nekje med pomijami in nečim kar ti usta skup povleče.
Končni sklep je, da je tale količina sode za pečenje občutno prevelika in da če bi uporabila pecilni prašek ali vinski kamen, bi bila zadeva čisto spodobna . . .

Bom morala najti nekaj drugega za na pot!

Jah no, danes očitno res ni pravi dan za kuhanje, sem se prej tako s česnom zamotila, da sem bučke zažgala :(
Pa še dopoldne se mi je odtok v kuhinji zamašil. Ampak je Mr. Musculo vse rešil!

Mi pa je uspela ena ful fina japonska zadeva TAMAGOYAKI.
Jp, Rozi ima rada jajčka :)

KOMPENZACIJA KOMPENZACIJA :)

Vsakič ko grem po Slovenski, Dunajski, po Miklošičevi, po Nazorjevi, mimo Maxija, Foculusa . . . me preganja vonj po topljenem in zapečenem siru . . . važno, da je mastno in slastno. Burek in pica manijak kot sem (zmaga pica burek v Olimpiji in mesni burek v pekarnici v Šentvidu), po drugi strani pa zagovarjam kvalitetno domačo hrano, zato kompenziram z doma spacanimi zadevščinami kot je bila današnja pica iz polente.

Potrebujemo (nisem pisala količin – prilagodite jih lastnim željam in potrebam):

polento

olivno olje

čebulo, česen

pelate ali svež paradižnik

začimbe: bazilika, šetraj, peteršilj, sol

nekaj za gor dat: jaz sem uporabila tuno, koruzo, bučko, papriko

sir

Pripravimo pa takole:

V osoljenem kropu po navodilih skuhamo gosto polento.

Pekač naoljimo z olivnim oljem in po njem polento razprostremo.

Na olju prepražimo čebulo, dodamo narezane pelate/paradižnik in česen, začinimo ter dušimo nekje 5 min. Paradižnikovo omako polijemo po polenti ter nanjo, tako kot na pico, naložimo dobrote. Vse skupaj dobro potresemo s sirom .

Pečemo v pečici ogreti na 220 °C cca. 15 min.

Dober tek brez slabe vesti ;)