Lepotice.

Takele torte gredo velikokrat mimo nas. Doma samo vohamo in gledamo, kako jih nekdo (alias gospa dekoraterka) odnaša od hiše... Lepe so že lepe ampak nikoli ne bomo zvedel, če so bile sploh dobre! :(

Prva je bila baje ledena, druga pa vanilijevo sadno sadna.

Js nč ne verjamem!

Hvala, dragi sodelavki! :)

Zadnji čas sem v kuhinji dolgočasna. Zjutraj nekaj na hitro, v službi gostilniška malica (to področje bom nujno obravnavala v eni izmed naslednjih objav) in ko pridem domov, je nekaj že kuhano, tako da js samo pospravim.

Sem pa zadnjič v službi dobila super rojstnodnevni presenečenji. Dišeče domače olivno olje in polno vrečo bukovih ostrigarjev! Mmmm, najlepša hvala Katja in Maja, bilo je res najboljše presenečenje in odličen povod za akcijo! :)

Če povem po resnici, sem gobe sama pripravila samo enkrat. In še to so bile pohane marele. Zato priznam, večino dela je opravila mami Mojčka, ki je sicer vešča rokovanja z gobami. Pa tudi ona še ni imela v kuhinji ostrigarjev!

Se je lotila kar klasično, v omakci s peteršiljem in kislo smetano - zelo okusno, nekaj pa jih je ocvrla. Z domačo tatarsko omako so bili odlični! Zraven še rezanci in vse smo polizali.

Okus

Teta mi pravi, da je nikoli ne pokličem sama od sebe, da se nikoli hitro ne oglasim na klic, da ignoriram. Včasih je to tudi res. Redko. In za to imam razlog.

Je pa res, da ko odprem usta, imam strupen jezik. Se čudim, da še ni odpadel ali kot bi dotična prijateljica rekla, da se mi ni posušil :)

Ampak jaz trdim da sms-i, klici, elektronska sporočila . . . besede so precenjene. Na koncu velja le to kakšen okus in energijo pustiš človeku.

Upam, da sem s tole jagodno tortico vsaj malo popravila svoj okus . . .

PORTUGALSKI TEMPERAMENT

Prejšnji sredin večer (sem v zaostanku ja!!!) je zahteval za moje sladkosnede prijateljice in prijatelje nekaj posebnega. Tokrat sem ustvarjala Pastais de nata. Različica slavne portugalske sladice z vanilijevo kremo.

Modelčke za muffine obložite z listnatim testom.


Namig*** pri raztegovanju in nategovanju teh malih krpic uporabite najbolj praktičen valjar - polno steklenico piva, ki ji odstanite etiketo. Moj je premium - Berliner Pilsner :) Hvala Sanja!


Modelčke napolnite z vanilijevo kremo, potisnite vse skupaj v pečico in voila . . .


Recept mi je zaupal Štabi in ga najdete na "kulinariki".

Sladici seveda pritiče še primerno temperamentna pesem. Ena mojih ljubših v zadnjem času Caro Emerald.

Lastna hvala se na krožniku vala

Ni treba bit lih Einstein, da človk ugotovi, d mi bel leži kuhanje vsakdanjih stvari kukr pa kšnih novodobnih modernij. Nekak se ne znam podat v neznane vode. Zatorej se rada zatekam k najbrž-za-nekatere obrablenim receptom. Edn izmed teh je tud lazanja. Z današno objavo ne bom lih odkrila tople vode, bom si pa popihala na dušo, ker tale moja zadna lazanja bila je res dobra;).

V pomoč so mi bl:

70g masla + 70g moke + 0,6l mleka + muškatni orešček + sol + poper = bešamel

mleto meso + čebula + paradižnikova mezga + začimbice iz omare = nadev

Testo za lazanje

Priprava gre nekak takole
V ponvi popražiš čebulo in noter streseš meso ter ga popečeš, da ni več krvavo. Po občutku dodaš paradižnikove mezge in začimbe (men na primer je zmeri bel všeč poper, pa česen ... take osnovne zadeve).

Če hočeš (ni pa nujno), loh testo za lazanje skuhaš (piše na embalaži, kolk časa rab) in pol odcediš (ampak je za pazit, da se listi ne zlimajo skupi).

Vmes, ko meso postaja jedljivo, se nardi bešamel: stopiš maslo, zliješ not mleko in dodaš moko (najbrž bi se kdo zgražov nad vrstnim redom, ampak mojmu občutku paše točn ta). Ko se ti zazdi, da se ta stvar ne bo nikol zadost zgostila, poglej po popru, soli in muškatnem oreščku; ko jih streseš not, že vidiš, d so ble skrbi odveč - loh pa nastanejo nove, če vmes ne mešaš in se nrdijo grudice - ne ne, teh pa nečeš!

Zadn korak je najbolš, ker loh packaš - pekač najprej namastiš in premažeš z bešamelom; čez daš prvo plast testa; in spet bešamel; nanj pa meso; in gor testo ... in pol tolk plasti, kolkr maš testa in mesa - na vrhu pa je meso+bešamel+nariban sir.

Pečeš pri 180 stopinjah 30-40 minut.

Ko vsebino pekača, ki bi bla običajno namenjena 4-5 jedcem, poje dvoje ust, veš, d ti je lazanja ratala;)

Čemaž tretjič: napokala se ga bom!

Po dolgi pavzi imam kuharsko navdahnjen teden. In prvi na seznamu je pristal čemaž. Podvig prejšnje nedelje je bila čemaževa juha, ki jo je pohvalil celo brat. Pa ni ravno naklonjen zelenim zdrizastim čudesom. No eno vrečko tega dišečega divjega česna sem si prinesla v Ljubljano . . . skombinirala nekaj receptov in nastali so nasitni sojini špageti s čemažem, slanino, oreški, jajcem, smetano in parmezanom. Neke vrste obogateni carbonara.

Potrebujemo:

sojine špagete

olivno olje

pol čebule

dve večja šopa čemaževih listov

pest slanine narezane na kocke

sončnična in bučna semena

eno ali dve jajci

1 dcl smetane

2 žlici naribanega parmezana

sol

poper

Navodilo:

V osoljenem kropu po navodilu skuhamo sojine špagete ter jih ocedimo.

Medtem na olivnem olju prepražimo polovico nasesekljane čebule, dodamo oprane in na drobno narezane čemaževe liste.

Ko čebula nekoliko porumeni dodamo slanino ter semena. Pražimo toliko da se slanina »skup stegne«.

V posebni posodici dobro stepemo jajce/jajci, smetano in parmezan.

V posodo s čebulo, čemažem, slanino in semeni stresemo skuhane špagete, prelijemo vse skupaj z jajčno zmesjo, popopramo in posolimo po občutku in mešamo toliko, da se jajce oprime testenin in zakrkne. Postrežemo še vroče.

Količine kot sem jih navedla in jed kot jo vidite zadostuje za dve osebi. Ampak jaz sem veliko in požrešno dekle in sem kar vse sama zmazala :)

Čemaž drugič: pesto.

Do letos smo pri nas doma ves čemaž pojedli svež, še preden ga je kdo uspel konzervirat.

Ampak ker se človek takole od marca do maja razvadi, nam je kmalu umanjkal v kuhinji.

Zato sva se z Mojčko lotile podviga. Preštudirale sva recepte po dolgem in počez, se izognile tistim, ki jih je sestavila teta, ki uporablja samo zamrzjen čemaž, ker menda je to res najslabše in je kot izgleda reva že na začetku zamočila. Po vsej študiji sva ugotovili, da je receptov sicer polno ampak v splošnem se vsi še najbolj držijo občutka. Pa sva se tudi midve. Zato o točnih količinah ne moreva govoriti.

Občutek drži!

Stvar sva izvedle takole:

ČEMAŽEV PESTO

Čemaž sva najprej narezale (približno 250g) mu kar takoj dodale malo olivnega olja in s paličnim mešalnikom speštale. Potem sva dodale nariban parmezan. In ščep soli. To je osnovna masa, iz katere je nastalo nato več variant. V posamezne lončke sva umešale zmlete lešnike, pinjole ali sončnična semena.

Okusiti je bilo kar pekoče in zelo slano zato nisva dodajali več soli. Ko sva že napolnile lončke sva jih še prelile z olivnim oljem. Nato sva pesto dali v pečico segreto na 50stopinj, jo ugasnili in pustile bova notri do zjutraj.

Pesto, ki je ostal sva takoj nato (a čisto malo prepozno) preizkusili s špageti.

Za naslednjič velja opomba, da bova bolj solili. Ker sam pesto je na okus res močen, slan in pekoč ampak ko ga vzameš tisto žličko in umešaš se okus lepo omili in je zelo dober. Naslednjič še malo soli in bo popoln!

Opombič: Pri nas je kuharija stvar trenutnega navdiha, čišta akcija in zato ni časa za lepe in dekorativne fotke... Se pa zavedam, da je tole pomanjkljivost našega blogiča in obljubim, da se bom potrudila poboljšati!

Upam vseeno, da so dovolj strastne in slastne, da poizkusite! ! Splača se, obljubjam spet! :)