Razkrita identiteta.

Težka je mornarska.
Pa gajstna.

:)

Ob tej priložnosti hvala gdč. embrace za brčice.

O čemažu. Prvič.

Komaj sem ga čakala! Hodila v gozd gledat kdaj bo.

Celo Joži je šla enkrat z mano na sprehod po čemaževi poti, pa sva bili prezgodnji.

Prvič sem nabrala še čist majhne mladičke… Ampak zdaj je pa naša čemaževa njiva že bogato obrodila!

Sezona čemaževe kuhe je odprta! :)

Enostaven čemažev namaz.

Čemaž zrežeš na drobno. Zmešaš s kremnim sirnim namazom, pusto skuto, žlico kisle smetane. Količine po želji. Dodaš sol in poper. In še kakšno začimbo.

Čemaž je super. Natur iz hoste, čist zastonj. Pa pravijo, da fin in fajn za marsikej.

Na Gajstnih boste še brali o njem.

:)

Z veseljem ga naberem za koga, če ga želi.

Moj prvič z Rozi

Je rekla včeri, da me more nekam pelat. In sm šla. In me je vsa navdušena obvestila, da je ustanovila novo rubriko. Zatorej pripisujem eno kratko:
Rozi res zna. Nimaš kej. Pelala me je v Izložbo in sevede poskrbela,
da bo spomin na tale najin prvič vroč še neki cajta.

In prmejduš, da bom tud sama v Izložbi enkrat poskrbela za prvič nekoga druzga.
(in ne, ne nečistujem!)

"Moj prvič"

Prvič. . . danes se mi je nenadoma zgodilo mnogo stvari "prvič", zatorej "moj prvič"! In ker se vsak dan zgodi kaj "prvič", boste še mnogokrat lahko prebrali "moj prvič" ;)

Po tako intenzivni marketinško agresivni kampanji in neskončnem hvaljenju na ameriških blogih, sem tokrat prvič kupila kekse Oreo - fuj to!!!
Rozi-fuj, Rozi-fuj!
Ogabno nenaravne črne barve, brez okusa, brez karakterja, brez duše, presladki, pakirani najprej v škatlo in nato še v plastične vrečkice. Navaden kapitalističen šrot torej!!!

Sva se s cimro odločili, da jim dava še eno možnost in sva jih probali z mlekom - sva mleku pokvarili okus. Sva jih poskusili z arašidovim maslom - so bili super, ker sva okusili samo maslo :)


Pa smo že pri naslednjem mojem prvič - prvič sem kupila in na žlico jedla arašidovo maslo.
Bio Gourmet piše na embalaži.
navdušena. zelo. bom kupila. še.


Danes sem tudi prvič kupila svoj rdeči čaj. Sem ga nedavno pokusila pri prijateljici - zagotovo moj najljubši čaj trenutno. Nekoliko močnejši kot zeleni, manj kot črni, v skoraj prevreti vodi ga pustiš stati 3-5 minut in lahko ga uporabiš dvakrat :) okus ima pa tak, da ti malo poboža jeziček in potem kar malo zamljaskaš :P


. . . in presenečenjem res ni videti konca . . .
Danes po dolgem času spet vidim jasno, kljub oblačnemu vremenu.
Dobila nova očala z novo dioptrijo in na svet gledam z drugačnimi očmi.

. . . in zvečer bom prvič pila belo kavo z medom - baje je čist gajstna!

Cupcakes.

Ne bi ješprejnčka? Pol pa mejte sfižene štruklce!

Ko bi bilo vso sestrstvo in bratstvo navdušeno nad mojo navdušenostjo nad ješprenjčkom, bi se dans lah pobahala, da sem si ga prvošila, ko sem prišla nazaj na domačo grudo. Pa se ne morem. Res res se mi je stožil po njem, ko smo že mrbit preveč časa prijateljevale z irskim Lidlom (super prijatelj si biu! pa še pocen;)
No, pa sej tud moj zasilni izhod ni bil tak, da bi se mogu človk zmrdošvat - če bi se mi le posreču, sevede. Pa mi očitn včer ni blo namenjen. Lotila sm se namreč orehovih štruklcov - en str recept, k sm ga najdla, se je slišov tk mamliv:

za testo sm vzela 300g moke v posodo, na sred nrdila jamco,
vanjo ubila jajce, dodala 1 dl mlačne vode, mal posolila in fejst pognetla.
Ga pustila počivat.

Za namaz sm rabila 200g mletih orehov, notr najprej dodala 60g sladkorja, en vanilijev sladkor,
2 rumenjaka, mal cimeta in šilce ruma.
V posebni posodi sm stepla sneg iz preostalih dveh beljakov in 60g sladkorja -
bi najbrž mogu bit bolj kompaktn (napaka št.1).
Za neposrečen končni izdelk je bil kriv mlek (napaka št.2) - zavrela sm ga ene 7dl
(preveč, oh, preveč)
in z njim prelila orehovo zmes ter pol dodala še stepen sladkorni sneg.
Že ko sm na razvalano testo (ki sm ga premazala s stopljenim maslom)
dajala namaz, sm slutila, da se mi bojo štruklci sfižl.

Cunja, v katero sm jih zavila, nas je rešila pred tem, da bi nam južna splavala po vodi. Ko sem jih namreč rezala, so postal vse drugo, sam lepo oblikovani štruklci ne.

Joži, ah, Joži, prakse rabiš.

Kako se skuha štrukljeva juha? Enostavno. Če znaš naredit štruklje.

Moja babi je zlata. Samo da sem si zaželela štrukljev, je bila takoj akcija.

In je gajstna. No, ne samo gajstna, je najgajstnejša, saj gospodinji z vozička.

O tem, kako sva z Joži prvič kuhali štruklje, si lahko preberete tule. Bili so improvizirani ampak dobri.

Sedaj pa zares.

Kako štruklje naredi mojstrica?

Testo je seveda zamešala po občutku (o občutek, kdaj boš zadel še mene?).

V približno pol kilograma moke je vmešala sol, mlačno vodo z malo kisa in eno jajce. Vmesila je testo, ga dala v pomokano posodo, ga namazala z oljem, da se ni naredila skorjica in pustila počivati (vsaj eno uro).

Za nadev je na maslu popražila nariban kruh, dodala 2 jajci in maso nato vmešala med mešanico iz pol kilograma skute in 2,5 dl sladke smetane.

Testo sva razvaljale, razvlekle in ga namazale z nadevom, ne predebelo.

Nato ga je zvila, mu porezala krajčke in ga dala v cunjo, ki jo je prej močno posipala z drobtinami.

Zavila in zavezala.

Štruklje sem kuhala 20 minut v vreli soljeni vodi.

Ko sem bila manjša sem štruklje jedla samo s sladkorjem. Sedaj jih imam zelo rada s kislim zeljem, ki sem ga prvič pripravila sama. Kislo zelje sem pustila, da je vrelo 10 minut, nato pa ga stresla na popraženo čebulo, dodala nekaj koščkov slanine in ga kuhala. Vmes sem dodajala vodo in preizkušala kislost. Ko se mi je zdelo, da je bilo ravno prav kislo je bilo kuhano.

Iz krajčkov pa sem naredila ŠTRUKLJEVO JUHO. In sicer sem štruklje kuhala v vreli osoljeni vodi 15 minut, nato pa dodala malo masla in dosti peteršilja.

Ja, domača hrana je pravi balzam... :)