Do dneven sobe se je vleklo testo oziroma tri usodne napake domačih raviolov.

Rojstni dnevi so kar v redu. Moj se je dobro kuharsko obrestoval, poleg super sestavin sem dobila še biblijo italijanske kuhinje – Italian One step at a time. Ljuba ceciliann ti si kriva za tole, hvala!:)

In kuharsko musko. Sicer nisem posebno glasbeno izbirčna ko kuham ampak dotična muska res dobro paše v kuhno!

Za prvič sem si izbrala DOMAČE TESTENINE.

1. Recept pravi:

5 jajc,

1-2 žlici mleka,

500g bele moke,

ščep soli,

1 žlica olivnega olja

Nasvetič mimo grede: jajca in mleko predčasno vzemi iz hladilnika, da se privadijo na sobno temperaturo oziroma to ensure they mix evenly!

Že v štartu sem malo prilagodila, pol moke sem dala bele, polovico pa sem dala pirine. Faze so sledile lepo, po fotkah, preprostemu uporabniku jasno!

Navagala, presejala, dodala sol, naredila luknjico, jajčka umešala not…

Začela obdelvat z roko. Navodila so bila, da olje in mleko dodaš, ko že 10 minut mesiš, pa se ju dodala že kar kmalu na začetku. In potem sem začela mesit.

In sem mesila in mesila, mesila in mesila… Navodila so bila 10 minut oz. dokler ne bo smooth & shiny (mati so rekli, da najmanj 15 minut, da moka dobr reagira). Sem mesila, je kazalu že kr dobr, se mi je že skor zdelu, da se je začelo svetit, pa se je v bistvu samo začelu limat na pult… Pa sem še naprej mesila. Del testa je na pultu ostalo prilimanega in po 15 minutah me je roka že kr bolela in domači so pritrdili, da je smooth in da se sveti.

Testo počakalo 45 minut (30-120 minut priporočeno).

2. Okej, zdej pa naprej!

Naredila sem nadevčiče. Tukaj nisem več sledila knjigi, sicer je tamkajšnja receptura zgledala božansko ampak bo mogla počakat na sezono buč. Sem kr malo na pamet, v prvi nadev umešala 3 žlice skute, drobnjak in jajce, v drugega pa sir, parmezan, 2 žlici skute, 2 žlici cottage cheese, 1 jajce. In tu se je pojavila prva usodna napaka!

In spoznanje: pri nadevu pusti jajca na miru, razen, če gredo ravioli takoj v krop! Razložim v nadaljevanju.

3. Testo je odležalo, mašinca požen!

Zvaljanci so ušli v nepričakovane dolžine. Priznam, bila sem nepripravljena. Drugič prej nujno na mizo prt oziroma servete – potrebna je velika odlagalna površina.

Čez mašinco sem jih spustila trikrat, zadnjič na predzadnjo stopnjo tankosti in tu je se pojavila druga napaka (sicer ne usodna ampak pomembna glede na prisostvovanje jajca v nadevu): testo je bilo pretanko! Zdaj vem, srednja (na naši mašinci debelina 3) bi bila boljša izbira!

4. Dva para rok, skorajšnja manufaktura, 45 minutk.

Začelo se je filanje, kar nekaj dela, moram priznat, sploh robljenje z vilicami. Zmanjkalo nadeva, iz zadnjih dveh delčkov smo naredile rezance! Hura!

5. Spoznanje.

Obdelance smo zlagale na peki papir, ki je bil v kombinaciji shladilnikom napaka vseh napak! Torej, ker je bil v nadevu jajce (je bil precej tekoč) in smo imeli namen pojesti raviole šele naslednji dan, smo takoj predvidle shranitev v hladilnik.

Peki papir+ravioli vmes+ hladilnik je povzročil totalen sprijemek.

Postrgala sem jih z nožem, oziroma na koncu sem kar vse skupaj vrgla v krop, pa se je hitro odprijelo. Zato niso bili najlepši ampak jedci so jih pa pojedli še preden sem uspela slikat! To pove svoje.

Za drugič pa; če jajca v nadev, pojest takoj al pa direkt v skrinjo, če ne

pa lepo posušit (kot rezance) drug dan akcija!

Izkušena