Do letos smo pri nas doma ves čemaž pojedli svež, še preden ga je kdo uspel konzervirat.
Ampak ker se človek takole od marca do maja razvadi, nam je kmalu umanjkal v kuhinji.
Zato sva se z Mojčko lotile podviga. Preštudirale sva recepte po dolgem in počez, se izognile tistim, ki jih je sestavila teta, ki uporablja samo zamrzjen čemaž, ker menda je to res najslabše in je kot izgleda reva že na začetku zamočila. Po vsej študiji sva ugotovili, da je receptov sicer polno ampak v splošnem se vsi še najbolj držijo občutka. Pa sva se tudi midve. Zato o točnih količinah ne moreva govoriti.
Občutek drži!
Stvar sva izvedle takole:
ČEMAŽEV PESTO
Čemaž sva najprej narezale (približno 250g) mu kar takoj dodale malo olivnega olja in s paličnim mešalnikom speštale. Potem sva dodale nariban parmezan. In ščep soli. To je osnovna masa, iz katere je nastalo nato več variant. V posamezne lončke sva umešale zmlete lešnike, pinjole ali sončnična semena.
Okusiti je bilo kar pekoče in zelo slano zato nisva dodajali več soli. Ko sva že napolnile lončke sva jih še prelile z olivnim oljem. Nato sva pesto dali v pečico segreto na 50stopinj, jo ugasnili in pustile bova notri do zjutraj.
Pesto, ki je ostal sva takoj nato (a čisto malo prepozno) preizkusili s špageti.
Za naslednjič velja opomba, da bova bolj solili. Ker sam pesto je na okus res močen, slan in pekoč ampak ko ga vzameš tisto žličko in umešaš se okus lepo omili in je zelo dober. Naslednjič še malo soli in bo popoln!
Opombič: Pri nas je kuharija stvar trenutnega navdiha, čišta akcija in zato ni časa za lepe in dekorativne fotke... Se pa zavedam, da je tole pomanjkljivost našega blogiča in obljubim, da se bom potrudila poboljšati!
Upam vseeno, da so dovolj strastne in slastne, da poizkusite! ! Splača se, obljubjam spet! :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar