ponedeljek, 05. december 2011

Pečene testenine.







Pri nas vsak dan fino jemo. 
No, mogoče zadnji čas že kar pretiravam, ker dopoldne razmišljam in se pogovarjam večinoma o tem kaj bomo kuhali, popoldne pa govorim-o o tem, kako smo dobro skuhali. Ja, skoraj vsak dan. 

Za danes sem prilagodila recept iz knjige Italian cooking in sicer....
Zmešala sem:
domačo paradižnikovo omako z zelenjavo (alternativa je kakršna koli paradižnikova omaka)
tuno
inčune s kaprami (2 komada, sta ravno prav zasolila)
baziliko
poper
in vmešala med kuhane makarone
Pekač sem namazala z maslom in potresla z droptinami. Naložila sem eno plast, potresla z mešanico naribanega parmezana, dimljenega sira, rikote, dala drugo plast makaronov in spet potresla s siri ter dodala še malo mocarele
20 minut v pečici na 180 stopinj. 
Bila je porcija, da bi se najedli trije, pa sva jo zmazala dva. 
Se nama že pozna.


Fotografije so takšne kot so. Ker uporabljam kamero za fotografiranje. Vem, da je boljša možnost fotoaparat za snemanje ampak trenutno si ne lastim drugega aparata kot kamero. S katero pa bolj malo snemam. Kaj čmo.

Kaj delam.




Spim in jem. To najraje pocnem. 
Tunin namaz s kalcki. Zmaga. Na maminem domacem kruhu, itak.
In moja tipkovnica se cudno obnasa.

četrtek, 10. november 2011

Za silikon!

Nisem vedla, da mi je všeč, dokler ga včeraj nisem probala. 
In odtlej vse zasluge dobri jogurtovi piti pripisujem njemu!
Sj na prvi pogled ni nč posebnga (razn, da stoji pokonc, tud če je prazn)


Za njegov prvič se je spoznal z jogurtovo pito,
ki je super stvar za porabo pretečenih jogurtov, ki jih noben noče pojest.

Sestavine za testo:
naribana limonina lupina
ščepec soli
1 vrečka pecilnega praška
25 dag gladke moke
10 dag sladkorja
4 jajčni rumenjaki
15 dag margarine za peko

in za kremo:
15 dag sladkorja
1 vrečka vanilijevega sladkorja
5 jedilnih žlic moke
0,5  lončka kisle smetane3
lončke navadnega jogurta
4 jajčni beljaki 

Zmešamo najprej sestavine za testo - moko, sol, pecilni prašek, na koščke nadrobljeno margarino.
Dodamo še rumenjake, sladkor in naribano lupinco in iz tega zgnetemo testo.
Malo več kot pol ga damo počivat za 30 minut v hladilnik, ostalo pa v zmrzovalnik.

Vmes naredimo kremo, kjer pa tudi ni nobene posebne umetnosti.
Zmešamo najprej smetano, jogurt, dodamo sladkor in moko
in na koncu še primešamo stepen sneg iz beljakov.

Potem pride na vrsto Silikon (in ja, vem, da nism prva, ki sm ga pogruntala)
Njegovo dno (ki ga ni treba mazat z ničimer) pokrijemo s testom iz hladilnika.
Na testo nato zlijemo kremo (v katero sem sama nalomila še koščke čokolade + jo nekaj naribala po vrhu),
čisto na vrhu dodamo še naribano testo iz zmrzovalnika.
Potem pa damo v pečico za približno 35 minut na 180 ºC.

Ven pa pride to
Palec gor za silikon!

ponedeljek, 10. oktober 2011

Čokoladni pudnik s figami.



Potrebščine:
0,5 litra mleka (po želji: kravje, sojino, ovseno, riževo..)
6 žlic gustina (koruznega škroba)
6 žlic kakava v prahu
2-3 žlice rjavega sladkorja
suhe fige (količinsko po želji)
strok vanilije / vanilijev sladkor
javorjev sirup
šilce ruma

Zmešam gustin, kakav v prahu in rjav sladkor z malo mleka, dodam malo vanilije in vmešam javorjev sirup in rum. Mleko pristavim, preden zavre dodam na koščke narezane suhe fige. Maso vlijem v vrelo mleko in mešam dokler se ne zgosti.

Zelo dober domač pudnik, za katerega mi je recept izdala Saša.
Hvala!



sobota, 01. oktober 2011

Eno kosilo.






Brokolijeva juha in ameriške palačinke (z ameriškimi borovnicami).
Ko bom imela svojo kuhinjo, bom več kuhala!
Kmalu!

torek, 30. avgust 2011

Sezona kislih kumaric.

Rozi je leteča, Joži sploh ne vem kje in kako je, Stanka delam, šivam, vlagam, lan pobiram, okrog hodim in doma pomagam.
Kumarice so že mimo ampak kaže, da tisti del sezone, ko so Gajstne povsod drugje kot tukaj, še traja.
Kmalu!

petek, 22. julij 2011

»Preprost kremast nektarinin kobler«

Nekaj res simpl, okusno, poletno osvežilno in sladko. Cobbler (oz. jaz sem kar poslovenila, se mi zdi kobler tak fini podgurski izraz :D) je posebna sladica, narejena iz sadja in pikantnega nadeva ter pokrita s testom ali biskvitom. Za razliko od pite nima »dna«. Njegovi začetki segajo v čas nastanka kolonij Velike Britanije, kjer so imperialci zaradi pomanjkanja sestavin, namesto tipičnega pudinga, pripravljali iz sadja in testa to preprosto sladico. Ena od različic tega posladka je pri nas bolj znani potresenec.

No jaz sem na Joy-inem blogu naletela na naslednji recept, ki sem ga rahlo prikrojila svojim zalogam v shrambi (nisem uporabila muškatnega oreška, sem pa dodala vanilijo):

Sestavine:

50 gramov masla

1 jogurtov lonček navadnega sladkorja

1 jogurtov lonček moke

1 pecilni prašek

½ čajne žličke cimeta

ščepec zmletih klinčkov

semena stroka vanilije/žlica vanilijeve esence ipd.

¾ jogurtovega lončka mleka

3 - 4 neolupljene in na krhlje narezane nektarine

¼ jogurtovega lončka rjavega sladkorja

vanilijev sladoled ali sladka stepena smetana

Priprava:

Maslo segrevajte toliko, da se stopi in rahlo zarumeni. Pazljivo, da ga ne prismodite!

V posodi zmešajte navadni sladkor, moko, pecilni prašek in začimbe, prilijte še mleko, da dobite gladko tekočo zmes.

V manjši pravokotni pekač (nikar ne poizkušajte narediti pite, Joy pravi da okrogli pekač »no go« in jaz Joy verjamem) najprej vlijete maslo, da pokrije dno. Nato zlijete tekočo zmes. Pozor, da ne mešate masla in zmesi med seboj. Maslo mora ostati na robu. Nato po testu enakomerno razporedite krhlje nektarine. Zopet pozor, da ne zmešate skupaj masla in testa! Vse skupaj poškropite z rjavim sladkorjem in pecite 40 – 45 min pri 180 °C. Zanimivo je kako samo testo vpije maslo, ki je bilo poprej na robu.

Postrezite še toplo, skupaj s sladoledom ali stepeno smetano. Poleg se prileže še kakšen kozarček chardoney-čka*

P. S. zgornjo sliko sem ukradla z Joy-inega bloga, ker sem svoj končni izdelek pozabila poslikat, je pa izgledal zelo podobno :)

sreda, 20. julij 2011

Deset stvari za katere sem hvaležna:

1. Za 2 čudoviti leti v sobici 243, v Štulah 23 z Joži in Stanko in za najbolj razmetano posteljo . . . vedno smo lahko bile in smo še prepričane, da bo vsaka zmešnjava dobrodošla :)

2. Za Mamo Mimi – zaradi nje vem, zakaj sem čudaška samodestruktivna upornica, vedno nekoliko »misinterpritated«, z lepimi lasmi in veseljem do mesenja kruha :)

3. Za koline – besede so odveč!

4. Za Silence – najboljša droga že od l. 2005

5. Za Malevicha: ker stvari so črne in bele, ker si ali pa te ni!!!

6. Za Kinder jajčke ali najenostavnejši način kako nekoga razveseliti.

7. Za rožice in vse kar raste in diši :)

8. Za vse moje najdražje pri katerih mi ni potrebno paziti na besede, se cenzurirati in opravičevati. Ker vem, da se ne boste nikoli umaknili, zbežali, ampak boste tam. Kar boste rekli, boste naredili in ne boste nalagali z diplomatskim sranjem.

In obratno!

In ker ste tisti neverjetni mladeniči in mlade dame, ob katerih preprosto rastem in se zdim sama sebi boljša in neverjetna vsakič, ko sem lahko z vami. Piti z vami kavo/pivo/gin/borovničke, opravljati, odnašati smeti, pobirati krompir, obedovati, plesati jelenji ples, jokati, dajati perverzne opazke, . . . je privilegij.

Rada vas imam*

9. Za PMS: neverjetno je, koliko lahko nekatere stvari v tem viceobdobju čutiš še močneje in kako lahko iz najprijaznejšega in ljubečega dekleta narediš najbolj subtilno prasico. Svojevrsten fenomen, ki se mu čudim vedno znova in znova in je na svoj grotesken način celo zabaven :)

10. Za okusne grižljaje vsepovsod.

petek, 08. julij 2011

Baileys ali kako zamuditi vlak

Našla sem en super fino enostaven recept za sladoled.
Vsebuje tudi Baileys.
Seveda sem ga naredila!


Z vilicami zmečkamo eno srednje veliko banano, da nastane kašica. Nad vodno paro raztopimo v kozici 6 žlic mleka in 60 g temne čokolade. Vse skupaj zmešamo, dodamo 6 žlic Bailysa in eno žlico ruma. Dobro premešamo, lahko uporabimo tudi palični mešalnik.
Zamrzujemo v zaprti plastični ali kovinski posodi v zamrzovalniku vsaj 4 ure. Jaz sem vmes še parkrat premešala, da se mi ne bi naredila tista zoprna ledena skorja. In mmmmm . . .


In ker so se v moji bližini ravno znašli mleko, Baileys in ledene kocke . . . žal nisem imela sladkega greha (note to myself), sem si napravila še eno mleko za odrasle . . . v tej vročini prija zelo :) zato sem si naredila še enega - toliko, da sem dokončala mleko.

Nisem čisto prepričana, kaj je bilo krivo . . . preveč starih delov Harry-ja Potter-ja (jp jz to gledam in berem - poleg Baletnih copatkov in Petih prijateljev moja največkrat "repeat izposojena knjiga" v knjižnici) ali Baileys ali pa morda kombinacija obojega. Ne vem in se ne spomnim. Dejstvo je, da danes zvečer nisem prišla domov, ampak sem med čakanjem na tale mljask sladoled zaspala in se ne vedoč zase zbudila na postelji ob 21.45, vlak pa je na svojo pot proti Novemu mestu odrinil že ob 20.55.
Oprosti Stanka!!!

nedelja, 03. julij 2011

petek, 01. julij 2011

"Moj prvič" bom vrgla torto stran :(

Začelo se je obetavno! Že dva tedna nazaj sem našla tale prekrasen video za torto iz rdeče pese.
In rekla sem si: Jutri gremo Gajstne na pot. Tole bi bila čudovita torta za na pot!
Sem jo pričela delat . . . okus same mase me ni razočaral, lepo je dišala, pa še čudovite škrlatne barve je bila . . .


Sem jo spekla, je bila taka svetleča, pa tako dobro strukturo je imela, da bi jo kar skozi malo šlatala . . . blazinice na prstih so rekle - všeč nam je :)

Takole je izgledala ob grmiču na mojem balkonu - ni švoh!


Amapk vseskozi me je nekaj morilo, da jo moram načet, da probam, če sploh je dovolj dobra za na pot!
Sem si odrezala en kos. Sem ga posipala s sladkorjem v prahu. Naredila grižljaj. Nekaj mi sploh ni bilo všeč. Sem naredila dva grižljaja. In nič več . . . preprosto ogabno. Ne znam opisat okusa - tam nekje med pomijami in nečim kar ti usta skup povleče.
Končni sklep je, da je tale količina sode za pečenje občutno prevelika in da če bi uporabila pecilni prašek ali vinski kamen, bi bila zadeva čisto spodobna . . .

Bom morala najti nekaj drugega za na pot!

Jah no, danes očitno res ni pravi dan za kuhanje, sem se prej tako s česnom zamotila, da sem bučke zažgala :(
Pa še dopoldne se mi je odtok v kuhinji zamašil. Ampak je Mr. Musculo vse rešil!

Mi pa je uspela ena ful fina japonska zadeva TAMAGOYAKI.
Jp, Rozi ima rada jajčka :)

četrtek, 30. junij 2011

KOMPENZACIJA KOMPENZACIJA :)

Vsakič ko grem po Slovenski, Dunajski, po Miklošičevi, po Nazorjevi, mimo Maxija, Foculusa . . . me preganja vonj po topljenem in zapečenem siru . . . važno, da je mastno in slastno. Burek in pica manijak kot sem (zmaga pica burek v Olimpiji in mesni burek v pekarnici v Šentvidu), po drugi strani pa zagovarjam kvalitetno domačo hrano, zato kompenziram z doma spacanimi zadevščinami kot je bila današnja pica iz polente.





Potrebujemo (nisem pisala količin – prilagodite jih lastnim željam in potrebam):

polento

olivno olje

čebulo, česen

pelate ali svež paradižnik

začimbe: bazilika, šetraj, peteršilj, sol

nekaj za gor dat: jaz sem uporabila tuno, koruzo, bučko, papriko

sir


Pripravimo pa takole:

V osoljenem kropu po navodilih skuhamo gosto polento.

Pekač naoljimo z olivnim oljem in po njem polento razprostremo.

Na olju prepražimo čebulo, dodamo narezane pelate/paradižnik in česen, začinimo ter dušimo nekje 5 min. Paradižnikovo omako polijemo po polenti ter nanjo, tako kot na pico, naložimo dobrote. Vse skupaj dobro potresemo s sirom .

Pečemo v pečici ogreti na 220 °C cca. 15 min.

Dober tek brez slabe vesti ;)

sreda, 29. junij 2011

Rižev pudnik

Danes proslavljam!
Še 2 uri in moj cimer, čigar smisel za čistočo me je oz. me še spavlja ob pamet, odhaja.
Zato sem si privoščila tale rižev pudnik iz knjige Fine Cooking.
Kljub preprostim sestavinam vzame sicer kar nekaj časa in je izredno dobra vadba za zapestja, ampak je zelo zelo vreden truda :)

Potrebujemo:

1 l mleka

1 dcl belega riža

6 žlic sladkorja

1 cimetovo palčko

semena enega stroka vanilije ali vanilijevo esenco

2 rumenjaka

Mešamo pa takole:

V posodo, ki se »ne prijema rada« in smo jo splahnili z mrzlo vodo, nalijemo 8 dcl mleka, dodamo opran riž, sladkor, vanilijina semena in cimetovo palčko. Kuhamo in občasno premešamo dokler ne zavre, nato pa pri zmernem ognju z leseno kuhalnico mešamo 25 minut oz. dokler se riž ne zmehča. Posodo odstavimo.

Rumenjaka gladko umešamo. Dodamo 2 dcl v mleku kuhanega riža in premešamo. Vrnemo jajčno zmes v preostali riž in dolijemo preostanek mleka (2 dcl). Zmes dobro premešamo in jo postavimo nazaj na kuhalnik, mešamo dokler ne zavre in jo nato brbotajočo pri zmernem ognju mešamo še 2 minuti.

Rižev pudnik odstavimo in takoj pokrijemo s plastično vrečko ali folijo za živila (dobro mora tesniti in brez skrbi, ko se bo ohladila, jo boste brez problema odstranili s posode) ter ohladimo v vodni kopeli. Iz ohlajenega pudnika ostranimo cimetovo palčko in semena ter ga nalijemo v posodice. Posodice pokrijemo s plastičnim ovojem in pred serviranjem hladimo v hladilniku najmanj 3 ure.

P.S. kdorkoli ugotovi v kateri knjigi sem našla izraz »pudnik«, mu spečem limonino pito . . .


. . . recept sledi kmalu :)

ponedeljek, 20. junij 2011

Drobnjak.


NAMAZ Z DROBNJAKOM in MLADO ČEBULO


Zmešam:
smetanov namaz
cottage cheese
3 žlice skute
nasekljana mlada čebula in drobnjak
rdeča paprika
poper
zeliščna sol

Jutri za malčko v službi.
Prej bom pa tole na repeat poslušala...

sreda, 15. junij 2011

So ljudje, ki tehtajo in so ljudje, ki mesijo

Sem se razvadila dobro jest in vsak kruh mi ni dovolj dober. Tudi moj želodec je postal občutljiv. Neverjetno je, kako vedno znova zazna »prazne grižljaje«, ki jih ponujajo pekarne tipa 24/7, in požene mojo prebavo s svetlobno hitrostjo.


Kruh, ki pride izpod rok sosede, mami, tet, stare mame, vedno bolj cenim in okusnejši mi je. Mogoče k temu doda še dejstvo, da če imaš domačo moko, domače orehe, domače mleko, domače olje . . . veš, da zadeva preprosto mora biti dobra. Tako sem se ob opazovanju babice in njenih spretnih rok, ki so ustvarjale čudovite hlebce v mentrgi in krušni peči, že zgodaj naučila zamesiti kruh.

Meni najljubši je ajdov z orehi. Da ne bom pisala postopka – recept na Kulinariki je pravzaprav identičen mojemu. Tudi količine tu so dobro napisane, samo da se jih jaz pač ne držim čisto. Ampak mesim in kombiniram kot imam sestavine in kakor se moji dlani zazdi. Čar kruha je v tem, da imaš nek koncept, ki ga modeliraš in večkrat ko mesiš, bolj veš kakšno hočeš da testo je oz. kakšno bi moralo biti. In kruh je temu primerno vedno boljši.
Peka, še posebej kruha, je ena izmed tistih zadev, kjer se mi zdi, da ne morem zafrknit. Nekako intuitivno vedno vem, kaj moram storiti in vedno bo prav, čeprav bo narobe ali ne ravno najboljše. Občutek, ki ga drugače v življenju pogrešam. Ker se zgubljam med nepotrebnimi podatki, informacijami, čustvenimi in drugimi impulzi. Pogosto me nekaj zmede, vedno me nekaj blokira in sama sebi se nikoli ne zdim zares iskrena. Pri peki je vse logično, naravno, tudi če so komplikacije, jih pravzaprav ni . . . je moja najboljša metoda praznjenja glave.
In ja, vsaka jed je okusnejša, če imaš pri pripravi v mislih nekoga, ki ti veliko pomeni . . .