četrtek, 10. februar 2011

Kosilo brez sladice ni pravo kosilo.

Včeraj smo se po dolgem času zbrale vse tri + naš dragi znucan podplat. Bilo je ravno za čas kosila, pa smo vrgle v ponev in lonec kar je bilo pri roki. Bolje rečeno pri osmih rokah.

Popražile smo čebulo, dodale tuno, nato paradižnikovo mezgo in koruzo, na koncu pa še kuhan brokoli (v soljeni vodi, toliko časa, da je zavrel) in začimbe. Skuhale smo še špagete, mešanico navadnih in graham, ki so ravno imeli isti čas kuhanja in pripravile zeleno solato.

Priprava je bila res enostavna, jed pa zelo okusna. Osem rok je za kuho porabilo približno pol ure, sem pa prepričana, da tudi dvoje rok ne bi potrebovalo kaj dosti več.


Kosilo pa mora vedno imeti sladico. Drugače sploh ni pravo kosilo. In potem prehitro sladkor pade in to nikakor ni kul.
Tokrat je Rozi priskrbela Maximov sladoled z okusom piškotka. Zelodober. In še, obljubljala nam je, da so na dnu pravi piškoti. Pa jih ni bilo. Še vedno ne vemo, a smo dobile me sladoled z napako ali je Rozi to nekaj zamešala!:)
No ampak ker piškotov ni bilo, me smo bile pa zaradi tega zelo razdražene smo notri namešale zdrobljene bejbi piškote (ja, tudi ti so bili ravno pri roki:) In je postal sladoled še enkrat bolj sladek ampak zanimivo hrustljav. Pravi piškotek.


Ni komentarjev:

Objavite komentar